“Mama, kako si?”

Okej, v redu, fajn, gre, bo nekak, recimo da kul, guramo, furamo.

Kaj v resnici mislimo, pa verjetno nočeš vedet. Oziroma me nimamo časa, da bi po pravici povedale, kako dejansko smo.

Ker resnica je taka;

Da nismo okej. Nismo v redu. Nismo fajn. Nekak bo, ampak res ne vemo kako. Recimo, da ful ne kul. Guramo vsak dan, da nam švic teče s trepalnic dol. Furamo pa samo eno stvar; voziček – če je sreča – nakupovalnega, brez otrok.

A me bomo vseeno rekle, da smo ok. Mogoče bomo napisale samo K, tako kot se to v modernem svetu spodobi.

Ker draga moja, ti, ki še nimaš otrok: MAME LAŽEMO. Ker NI res to, kar ti govorimo. Ni vse lepo, z rožicami posuto in v peno zavito. Ni vse pravljično, čeprav v tem času mogoče res izgleda tako.

Dejstvo je samo v tem, da enostavno MORAMO reči, da smo v redu. Ker nočemo izpasti grozne mame, ki očitno nimajo materinskega čuta.

Nočemo reči, da nas otroci utrujajo.

Nočemo reči, da smo se nazadnje stuširale pred dvema dnevoma, ker enostavno nimamo časa zase, svoje misli in svoje telo. Hvalabogu, da je zima, da smo lahko poraščene.

Nočemo reči, da ne vemo, kdo smo, ker je to žalostno. In me nismo žalostne. Me smo super mame, ki zmorejo vse in ki se vedno in povsod počutijo v redu. Ker druge izbire pač nimamo.

Nočemo reči, da bi včasih raje 10 ur gledale najbolj grozljive grozljivke, kot pa uspavale svoje lastne, prečudovite otroke.

Nočemo reči, da smo zaprte med štirimi stenami in sanjamo o pobegu v Hofer po kruh in mleko. Ker tudi to je žalostno. Nihče nima tako dolgočasnega življenja.

Nočemo reči, da res, prav zares, nimamo nič za oblečt in še to, kar imamo, nam ni prav ali pa je raztrgano.

Nočemo reči, da se kregamo s svojimi možmi, zakaj niso pospravili za seboj. Vsak dan, najmanj trikrat.

Nočemo reči, da živalsko kričimo, ko si je treba umiti zobe.

Nočemo reči, da kričimo tudi kar tako, za brez veze.

Nočemo ti zasrati materinstva.

Ker v kolikor je vse zgoraj napisano popolnoma res in je odgovor na vprašanje »Mama, kako si?« veliko bolj zapleten kot enostaven »okej«, si vseeno želimo, da čisto vsaka ženska občuti to ljubezen na koncu dneva, ki jo občutimo me. To brezpogojno ljubezen do svojih otrok (pa četudi smo pred petimi minutami resno razmišljale o tem, s katerega okna skočiti).

Sledi mi na: